Vloga in cilj delovanja Tržnega inšpektorata RS

Tržni inšpektorat RS je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Deluje samostojno in neodvisno ter v skladu s predpisi, ki določajo način dela in vodenje upravnih in prekrškovnih postopkov. Tržni inšpektorji pri svojem delu uporabljajo zakone in podzakonske predpise s področja varstva potrošnikov, nepoštenih poslovnih praks v odnosu do potrošnikov, dela na črno, obrtne dejavnosti, trgovine, nepremičninskega posredovanja, gostinstva in turizma, avtorskih pravic, dajanja potrošniških kreditov, nelojalne konkurence, uporabe slovenskega jezika. Obširno področje delovanja predstavlja tudi nadzor na tehničnem področju z vidika splošne varnosti proizvodov, na področju električnih naprav, gradbenih proizvodov, strojev, električne opreme, osebne varovalne opreme in na drugih tehničnih področjih.

Osnovni strateški cilj delovanja Tržnega inšpektorata RS je izvajanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora ter s svojim delovanjem dosegati čim višjo stopnjo urejenosti trga, ki se v veliki meri skuša doseči s preventivnim delovanjem, v kolikor pa je to neuspešno, je potrebno poseči po represivnih ukrepih, vse z namenom zagotoviti urejenost trga in zadovoljstva uporabnikov, zaposlenih in širše družbene skupnosti.

Pravna podlaga za izvajanje nadzora

Pravno podlago za izvajanje nadzora na področju označevanja tekstilnih izdelkov in obutve predstavljajo naslednji predpisi:

• Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1, Uradni list RS, št. 17/2011),
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot, Uradni list RS, št. 98/04 – UPB2, 126/07, 86/09, 78/11)
• Uredba št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov (Uradni list EU, L 272 / 18.10.2011, L 95 / 31.3.2012)
  
• Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o imenih tekstilnih vlaken (Uradni list RS, št. 54/2012)
• Pravilnik o označevanju materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji potrošnikom (Uradni list RS, št. 26/2000, 96/03, 21/04 in 55/09).

Inšpekcijski nadzor

Tržni inšpektorji v okviru opravljanja nadzora obutve preverjajo

• ali je obutev označena s piktogrami ali pisnimi oznakami glavnih sestavnih delov obutve in piktogrami ali pisnimi oznakami materialov, ki se nanašajo na glavne sestavne dele obutve ter
• ali so v prostorih, kjer se prodaja obutev na drobno, izobešena obvestila o pomenu simbolov piktogramov za materiale in glavne sestavne dele obutve ter o velikostnih številkah.

Na področju označevanja tekstilnih izdelkov preverjajo

• ali je na izdelku ustrezno označena surovinska sestava v slovenskem jeziku.

Nadzor se izvaja tudi v primeru prodaje izdelkov preko spleta oziroma v t.i. spletnih trgovinah, kjer je predvsem pomembno, da se ti podatki nahajajo pri vsakem posameznem opisu izdelka posebej, saj ta podatek predstavlja bistveno informacijo, s katero mora potrošnik razpolagati, da se lahko odloči za nakup.

Kazenske določbe

• V kolikor se pri prodajalcu na drobno ugotovi, da obutev ali tekstilni izdelek nima vseh predpisanih oznak ali če so le-te napačne oziroma niso v slovenskem jeziku, lahko tržni inšpektor izda upravno odločbo, s katero se prepove prodaja blaga do odprave pomanjkljivosti. Predvidena je tudi globa v višini 1.200 EUR za pravno osebo in 400 EUR za odgovorno osebo pravne osebe.
• Če se kršitve ugotovijo pri distributerju ali uvozniku, lahko tržni inšpektor, v kolikor ima distributer (uvoznik) neskladne izdelke še na zalogi, izda upravno odločbo, s katero odredi odpravo ugotovljenih neskladnosti, predvidena pa je tudi globa za pravno osebo v višini od 1.200 do 3.000 EUR, za samostojnega podjetnika od 800 do 3.000 EUR, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 200 do 400 EUR.
• Če se kršitve ugotovijo pri dobavitelju ali domačem proizvajalcu, lahko tržni inšpektor izda upravno odločbo, s katero se naloži, da se izdelek označi s predpisanimi oznakami, predvidena pa je tudi globa za pravno osebno v višini od 3.000 do 40.000 EUR, za samostojnega podjetnika od 2.000 do 15.000 EUR, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 1.200 do 4.000 EUR.

u.č.